Koliko žensk si dejansko zastavi vprašanje, zakaj se prenajeda in ob tem ne išče odgovore samo zunaj sebe, ampak v sebi? Pot, kjer boš vzroke lastnega odnosa do hrane reševala z dietnimi režimi, ki nimajo veze s tvojo zgodbo in s tabo. A je to komu kdaj uspelo? Dolgoročno?
Vse diete imajo eno prednost: delujejo dokler se jih držimo. In vse diete imajo veliko pomanjkljivost, katere vpliv je tako velik, da na koncu zaradi tega ne delujejo. Pomanjkljivost je ta, da prav v nobeni dieti nisi zajeta TI kot oseba. Niso zajete tvoje želje, tvoje preference, tvoj način življenja. Niso zajeti tvoji trenutni prehranski vzorci, niti tvoje potrebe po hrani. In vse diete napačno predpostavljajo, da na hrano gledamo le kot na gorivo. Kar je daleč od resnice.
Moč povezujemo s trdnim značajem, samozavestjo in disciplino. Za moške je moč še vedno prvinska in naravna. Zdaj boš rekel, da filozofiram, a fizična moč je globoko povezana z močjo uma in predstavo, kaj pomeni biti moški. Kaj pomeni biti Ded z veliko začetnico.
Da se razumemo, zagovarjava redno vadbo čez vso leto. A če nas misel na postavo v kopalkah še dodatno motivira, da začnemo z miganjem, toliko bolje. In temperature zunaj so kot nalašč za to. Omogočajo vadbo v naravi, daljše sprehode in vzpone na bližnje hribe.
Nobenemu živilu se ni treba popolnoma odpovedati. Res je, enkrat se živi. Ne smemo pa tega reka zlorabiti kot izgovor za vsakodnevno prenajedanje. Med nasveti, kako zmanjšati vnos sladkarij, mi je najbolj všeč princip: Daleč od oči, daleč od srca. Pardon, ust!